Mednarodno združenje fonogramske industrije (IFPI) podpira predlagano rešitev Evropske komisije za znižanje razlike v vrednosti med nadomestili, ki jih avtorji dobijo za uporabo svojih del na digitalnih platformah, in prihodki, ki jih te digitalne platforme zaračunajo uporabnikom (t.i. Value Gap). Glavno težavo pri Value Gapu predstavljajo digitalne platforme, na katerih uporabniki sami nalagajo vsebine (User Uploaded Content – UUC), kot sta You Tube in Sound Cloud), saj do avtorjev in lastnikov pravic ne delujejo transparentno. UUC platforme, prek katerih se posluša največ glasbe na svetu, namreč ne plačujejo ustreznih nadomestil glede na število uporabnikov.
Brez tega pa bo prišlo do nadaljnjega osipa glasbenega trga, siromašenja avtorjev, zmanjšanja števila založnikov in platform, ki delujejo transparentno in konkurenčno. Nenazadnje pa bodo škodo utrpeli evropski uporabniki, saj bo glasbenih vsebin vse manj. Zato IFPI poziva države članice EU in Evropski parlament, da podprejo napore Evropske komisije na tem področju, in sicer s sprejetjem direktive o avtorskih pravicah, ki jih je Komisija predstavila septembra lani. Omenjena direktiva namreč predvideva tudi jasnejšo politiko do UUC platform, s čimer bodo omogočena enaka pravila igre za vse udeležence na digitalnem trgu.
UUC platforme imajo več kot milijardo uporabnikov, od česar npr. v Evropi 82 odstotkov uporabnikov posluša glasbo. Predlani so UUC za uporabe glasbe globalno upravičencem plačale le 571 milijonov dolarjev. Digitalne platforme, ki delujejo po principu naročnine za “streamanje” glasbe (npr. Spotify, Deezer), pa so pri približno 68 milijonov uporabnikih plačale 1,8 milijarde dolarjev nadomestil upravičencem. Da je tu nekaj narobe, govori tudi podatek, da vodilna spletna storitev za poslušanje glasbe v Evropi Spotify ustvari 16 evrov prihodka na uporabnika, You Tube pa uradno le en evro.
Izgovor predstavnikov UUC platform je, “da oni ponujajo samo tehnično platformo, medtem ko so za vsebino odgovorni nalagalci vsebin, kar pomeni, da UUC platforme padejo pod pristojnosti direktive o e-trgovanju in so pod t.i. varnimi pristani (safe harbours)”. Ustvarjalci in lastniki vsebin pa imajo zaradi te dikcije pred seboj samo slabe opcije, in sicer da sprejmejo pogoje in dobijo karkoli jim pač ponudijo ali pa gredo v tožbe za umik njihovih vsebin oz. iztožijo nadomestila. To pa je dolgotrajen in drag postopek z negotovim rezultatom, saj so doslej sodišča v državah EU glede na različno zakonodajo pač različno razsodila. To pa je nedopustno, saj na tak način v EU ne bomo zagotovili pravičnega nagrajevanja glasbenikov in založnikov, pravijo v IFPI.
V združenju so zato zadovoljni, da je tudi Evropski parlament zaznal omenjene vrzeli. Ta je v različnih poročilih ugotovil, da je potrebno razjasniti vlogo nekaterih platform v zvezi z avtorskimi pravicami, ob tem pa zavzel stališče, da se skoraj vsa vrednost, ustvarjena z avtorskimi deli prenese na tiste digitalne posrednike, ki nočejo plačati avtorjem oz. hočejo izpogajti izjemno nizko raven nadomestil. Evropski parlament je zato (pozval?) Evropsko komisijo, da naj” preuči možnosti za ureditev sistema na način, da bi ta ob prenosu vsebin na digitalne platforme omogočal avtorjem, izvajalcem in imetnikom pravic pridobitev pravičnega nadomestila za uporabo njihovih del, in sicer brez vpliva na različne inovacije na področju digitalnih platform.
Predlagana direktiva, predvsem 13. člen in uvodne izjave 37-39, bo po ocenah IFPI pomagala pri premagovanju Value Gapa, saj npr. uvodna izjava 38 pojasnjuje, da so UUC platforme odgovorne za vsebine, naložene na njihov sistem, če igrajo “aktivno vlogo” pri komunikaciji z javnostjo. Kot “aktivna vloga” se med drugim štejeta optimiziranje prezentacij in promoviranje, kar največje UUC platforme počnejo.
V IFPI so zato pripravili posebno prilogo o Value Gapu, ki na podlagi odločitev Evropskega sodišča kaže, da sta predlagani 13. člen in uvodna izjava 38 v direktivi o avtorskih pravicah v skladu z evropsko in mednarodno zakonodajo. Ta med drugim predpisuje, da ponudniki servisa na področju informacijske družbe, ki omogočajo shranjevanje in pristop javnosti k avtorskim delom “komunicirajo vsebine javnosti”, in niso le ponudniki tehnične platforme. To pa pomeni, da so odgovorni za vsebine, ki jih nalagajo uporabniki.
Uvodna izjava 38 tudi ne spreminja pravice do komuniciranja z javnostmi, pojasnjuje pa razmerje odgovornostmi med UUC platformami in varnimi pristani v okviru direktive o e-trgovanju. UUC platforme imajo po oceni Evropskega sodišča pravico do varnega pristana le v primeru, da ne igrajo prej omenjene “aktivne vloge”.
Predlog direktive je tudi pripravljen na način, da se nanaša le na del delovanja UUC platform, in sicer shranjevanja in omogočanja dostopa k velikemu številu del. Gre le za dela, ki so avtorsko zaščitena, ne pa za vsa dela, do katerih je možno priti prek UUC platform.
Združenje IFPI je bilo ustanovljeno leta 1933, ima 1300 članov v 60 državah, in sicer od najmanjših založnikov do velikih multinacionalk. Člana IFPI sta tudi Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF) in Združenje fonogramske industrije Slovenije (ZFIS).
Razmere v Sloveniji so primerljive s tistimi v ostalih državah EU. Po ocenah podjetja Renderspace je imel You Tube lani v Sloveniji okrog 1,17 milijona uporabnikov. Če k temu prištejemo še “piratiziranje” glasbenih vsebin v Sloveniji, lahko dobimo vpogled v kakšnih razmerah delujejo slovenski avtorji in založniki, pravi predsednik Združenja fonogramske industrije Slovenije (ZFIS) Darjo Rot.