Slovenski imetniki pravic zaradi piratstva ob več deset milijonov evrov

Zainteresirana skupina imetnikov glasbenih, avdio-vizualnih in literarnih avtorskih del je včeraj na poslance državnega zbora naslovila peticijo v podporo spremembam kazenskega zakonika. Na osnovi raziskave so samo na osnovi enega primera spletnega mesta ugotovili, da so bili slovenski imetniki pravic v zadnjih petih letih zaradi piratskega prenosa njihovih del prikrajšani za 20 milijonov evrov, država pa za skoraj 5 milijonov. V prvopodpisanemu peticije – Združenju fonogramske industrije Slovenije – izpostavljajo, da ne zagovarjajo kazenskega pregona za vsako posamezno kršitev, ampak da mora obstajati pravna osnova za ekstremne primere, kot so jih ugotovili v raziskavi.

Danes poslano peticijo podpisujejo Združenje fonogramske industrije Slovenije (ZFIS), ki združuje interese več kot 100 domačih glasbenih izdajateljev, in ostale organizacije in združenja (ZAMP, SAZOR, ZSVGS, Sindikat GLOSA, Zavoda AIPA in IPF). V nagovoru poslancem so izpostavili, da so spremembe Kazenskega zakonika RS (KZ-1), še posebej Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika KZ-1 (Novela KZ-1B), zanje izjemno pomembne. Pravno varstvo intelektualne lastnine je namreč osnovni temelj njihovega delovanja in ustvarjanja, saj zagotavlja gmotno osnovo in tako producira inovativnost, ki je že tako primanjkuje.

Ustrezno varstvo avtorskih in sorodnih pravic podpisniki vidijo kot izjemno pomembno in občutljivo področje, zato v celoti pozdravljajo in podpirajo predlagano spremembo 148. člena, da se v besedilu črta besede »z namenom prodaje« pri kaznivem dejanju kršenja materialnih avtorskih pravic. Te tri besede so dosedaj neutemeljeno dekriminirale vse tiste oblike nelegalnih eksploatacij avtorskih del, ki niso v povezavi s prodajo, kot naprimer: 1. Če radijska postaja neupravičeno predvaja (radiodifuzno oddaja) glasbena dela, jih ne oddaja z namenom prodaje, ampak jih samo oddaja. 2. Če nekdo brez pridobljenih pravic na arhitekturnem načrtu za svojo uporabo zgradi objekt, graditve ne vrši »z namenom prodaje«, ampak le zase. 3. Če uporabnik nek računalniški program prekopira na 10 drugih računalnikov (za uporabo znotraj svojega podjetja), tega ni storil »z namenom prodaje«. Še posebej velik problem pa predstavlja spletno piratstvo, kjer dejanska oz. neposredna prodaja predstavlja zelo majhen del vseh eksploatacij. Dokaj redki so tako primeri nezakonitega prodajanja, bistveno več pa je situacij, ko nek ponudnik (provider) uporabnikom zgolj omogoča dostop do brezplačne uporabe avtorskih vsebin, pri tem pa ga KZ-1 ne sankcionira, saj ne gre za dejanje »z namenom prodaje«.

Združenje fonogramske industrije Slovenije je zaradi pridobitve argumentov, potrebnih za verifikacijo tovrstne zaščite avtorskih del, opravilo tudi obsežno raziskavo nedovoljene uporabe varovanih glasbenih vsebin na spletu. Ugotovili so, da je z realiziranimi nezakonitimi eksploatacijami, zabeleženimi zgolj preko enega (partis.si) od skupno 14 registriranih sledilnikov v Sloveniji, za upravičence in državno blagajno potencialno neizkoriščenih 24.537.323,00 € prihodkov, od tega 4.907.465,00 € iz naslova DDV-ja. Kot ocenjuje ZFIS, uporabniki preko spletnega iskalnika Partis.si nezakonito prenesejo le okoli polovico vseh avtorskih vsebin, kar zelo verjetno pomeni, da so zgornje številke v praksi še bistveno višje.

Navedeni podatki več kot nazorno prikazujejo neučinkovitost trenutno veljavne kazenske zakonodaje, ki očitno ne prispeva k zmanjšanju spletnega piratstva. Podpisniki še poudarjajo, da ne zagovarjajo
kazenskega pregona za čisto vsako posamezno kršitev,
se pa vsekakor zavzemajo, da mora takšna pravna osnova obstajati za ekstremne primere, kot jih na primer ugotavlja omenjena raziskava. Namena učinkovitejše zakonodaje tako ne vidijo zgolj kot represivni ukrep, temveč zlasti kot prispevek k boljšemu splošnemu zavedanju pomena varovanja intelektualne lastnine ter posledičnega razvoja in obstoja pristnega avtorskega ustvarjanja.

Statistika prenosov – peticija za kazenski zakonik