GLASBENA INDUSTRIJA V EVROPI BELEŽI STABILNO RAST

Glasbene založbe so v zadnjih letih močno prilagodile način svojega delovanja, saj so se morale prilagoditi razvijajočem se digitalnem trgu. Prilagoditi so morale svoje poslovne modele in proaktivno licencirati več sto digitalnih storitev.  Glasbena industrija ima zato velik vpliv na digitalno ekonomijo, saj je npr. 28 od 30 najbolj ogledanih videoposnetkov na Youtubu glasbenih videov, prav tako pa je 7 od 10 ljudi z največ sledilci na Twitterju glasbenikov.

 

Danes imajo potrošniki v EU takojšen dostop do več kot 43 milijonov skladb, in sicer s pomočjo približno 200 legalnih digitalnih storitev. Založbe so glavni investitorji v glasbi, kot take pa so ohranile svojo glavno nalogo, ki je investiranje v umetnike. Za te namene letno porabijo več kot 4,1 milijarde evrov.

 

Glasbena industrija na svetovni ravni porabi približno 17 odstotkov svojih prihodkov za delovanje umetnikov in razvoj njihovega repertoarja. Gledano na odstotek, glasbena industrija nameni večji delež denarja avtorjem in njihovemu delu kot tehnološki, farmacevtski, računalniški in obrambni sektor. Globalno je bilo v umetnike v zadnjih petih letih investirano 18 milijard evrov.

 

Rastoča digitalna industrija

 

Glasbeni trg v Evropi se po letih krize stabilizira. Predlani je npr. rasel z 2,3-odstotno stopnjo, medtem ko je  v zadnjih dveh desetletjih trg močno padal, tudi za 32 odstotkov na letni ravni. Kljub temu so investicije v avtorje v Evropi, uveljavljene in nove, ostale nespremenjene, saj je bilo od vseh prihodkov glasbenikom v povprečju namenjenih kar 27 odstotkov denarja, kar je več od zgoraj omenjenega svetovnega povprečja.

 

Digitalizacija je ključ do rasti. Prihodki so se v letu 2015 zvišali za 14,2 odstotka, prav tako pa so presegli količinsko prodajo (CD-ji in vinili). Digitalni prihodki predstavljajo 34 odstotkov od vseh glasbenih prihodkov v Evropi, skupno pa znašajo več kot 1,5 milijarde evrov.

 

Nekatere države so na področju digitalizacije že prešle 50-odstotni prag, npr. Švedska in Danska, kjer delež digitalnih prihodkov od skupnih prihodkih na področju glasbene industrije znašajo 68 oz. 57 odstotkov. Visoko stopnjo “digitaliziranosti” glasbe beležijo še na Irskem (nekaj pod 50 odstotki), Velika Britanija (44 odstotkov), Finska (40 odstotkov), Španija (38 odstotkov) in Nizozemska (36 odstotkov).

 

Deezer: EU 28

Google Play: EU 28

Spotify: EU 25

Apple Music: EU 27

iTunes: EU 27

TIDAL: EU 26

 

 

 

Glasba dostopna povsod

 

Glasbene storitve poskušajo zadovoljiti potrebe oboževalcev z vključevanjem modelov ki se nenehno spreminjajo in dopolnjujejo, kar velja za prenose, streaming, digitalni radio in tudi naročniške storitve. Nekatere izmed popularnih glasbenih storitev izhajajo prav iz Evrope, Spotify (Švedska), Deezer (Francija), 7digital (Velika Britanija), DailyMotion (Francija).

 

Prav tako so te storitve prenosljive tudi na druge države oz. niso geografsko omejene na države, kjer imajo omenjene storitve sedež, kar pomeni da lahko uporabniki potujejo in uporabljajo njihove storitve.

 

Rastoči trg kaže na raznolikost Evropske kulture

 

Širitev digitalnih storitev je bila dosežena s pomočjo različnih programov licenciranja. Glede na potrebe digitalnih storitev, založbe odobrijo vrste licenc, in sicer nacionalne, na ravni EU in tudi svetovne licence.

 

Prav tako postaja tudi streaming bolj popularen v mnogih državah. Na svetovni ravni je zabeleženih 68 milijonov plačanih naročnikov na streaming storitve, od tega jih je v Evropi kar 28 milijonov. Streaming predstavlja polovico digitalnih zaslužkov v Evropi. Na Švedskem streaming predstavlja 97 odstotkov digitalnega trga, na Nizozemskem in Španiji po 84 odstotkov, na Slovaškem 79 odstotkov na Poljskem pa 74 odstotkov. Trgi, kot sta Nemčija in Irska, pa ostajata usmerjena predvsem  na prenose, kar kaže na različne želje uporabnikov.

 

Glasbena industrija močno investira v svoje lokalne umetnike, zato imajo države EU veliko lokalnih umetnikov, ki predstavljajo velik delež nacionalnega trga. Tako je npr. od 10 najbolj prodajanih albumov kar devet lokalnih na Finskem, Franciji, Italiji in Španiji, po 8 na Hrvaškem in na Češkem, 7 pa v Nemčiji. Poleg lokalnega repertoarja pa potrošniki v Evropi poslušajo tudi veliko drugih evropskih ustvarjalcev, kar spodbuja kulturno raznolikost in zdrav glasbeni trg.